Stalno predstavništvo pri EU Bruselj /Novice /
23.02.2018  

Premier dr. Cerar v Bruslju za ambiciozen in razvojno naravnan prihodnji evropski finančni okvir

Predsednik Vlade Republike Slovenije dr. Miro Cerar se je v Bruslju udeležil neformalnega zasedanja voditeljev držav članic EU-27, ki so se tokrat osredotočili na dve pomembni temi, posebej pomembni za prihodnost Evrope. Naslovili so vprašanja, povezana z večletnim finančnim okvirom za čas po letu 2020, in institucionalna vprašanja, ki se odpirajo v luči evropskih volitev leta 2019. Voditelji EU, ki so opravili prvo tovrstno razpravo, so se strinjali, da mora biti prihodnji finančni okvir učinkovit in razvojno naravnan. Prav tako so se strinjali, da mora biti vsebina proračuna pred časovnim pritiskom, da bi tako zahtevna pogajanja na vsak način zaključili še pred evropskimi volitvami.

Premier dr. Cerar se je zavzel za razvojno naravnan in ambiciozen evropski proračun. Kot je dejal po koncu zasedanja, so voditelji po pričakovanjih opravili odprt, informativen pogovor, ki pomeni uvod v prava pogajanja o večletnem finančnem okviru unije po letu 2020. Voditelji EU so namreč razpravljali predvsem o političnih prioritetah, na podlagi katerih naj bi potekala pogajanja, je pojasnil. Strinjali so se, da bi bilo treba več pozornosti v prihodnje nameniti zlasti migracijam, varnosti, obrambi pa tudi socialnim vprašanjem.

Jasno je, da bosta na pogajanja o proračunu tokrat vplivali zlasti predviden odhod dosedanje neto plačnice Združenega kraljestva oz. brexit in potreba po pokritju novih prioritet, ki so odraz sodobnih izzivov Unije. Sloveniji je v interesu evropski proračun nad enim odstotkom bruto nacionalnega dohodka unije, je ocenil premier.

»Proračun se bo realno nekoliko skrčil z odhodom Združenega kraljestva, zato je potrebno odločno zagovarjati slovenske interese,« je pojasnil. Pri tem pa opozoril, da bo zelo pomembno ohraniti raven kohezijskih sredstev, ki jih Slovenija nujno potrebuje za razvoj. Za Slovenijo zato ne bo sprejemljivo preveliko zmanjševanje kohezijskih sredstev, je svojim kolegom sporočil premier dr. Cerar.

Po besedah slovenskega predsednika vlade mora biti evropski proračun razvojno naravnan in ambiciozen, v podporo mladim in inovacijam, obenem pa bi moral zagotavljati dovolj sredstev za naslavljanje novih izzivov, kot so varnost in migracije, pa tudi za nekatera socialna vprašanja.

Premier je sicer že ob prihodu na neformalni vrh izrazil pričakovanje, da bo Slovenija tudi v naslednjem večletnem finančnem okviru EU ostala neto prejemnica evropskih sredstev, a dodal, da je seveda slovenski dolgoročni interes nadaljevati z načrtovanim razvojem in se uvrstiti med najrazvitejše članice EU.

V ospredju razprave o institucionalnih vprašanjih je bil koncept vodilnih kandidatov, glede katerega se je premier dr. Cerar že ob prihodu na vrh opredelil, da mu ni naklonjen, predvsem zaradi naslednjih treh razlogov: zanj ni jasne pravne podlage, neustrezno krči možnost izbora kakovostnih kandidatov in vodi v pretirano politizacijo Evropske komisije ter nekaterih drugih institucij. Slovenija sistema vodilnih kandidatov ne podpira, je sporočil kolegom ter navedel omenjene razloge. Politične skupine v Evropskem parlamentu seveda lahko uporabijo to metodo, vendar samodejnosti ni, voditelji članic morajo o tem svobodno odločati, je utemeljil.

Pri tem je premier poudaril, da je v interesu cele Unije Evropska komisija, ki skrbi za skupen, uravnotežen, torej evropski interes in varuje skupen pravni red, za kar si bo sam tudi vedno prizadeval. Vprašanje je namreč pomembno zlasti z vidika medinstitucionalnega ravnovesja in vprašanja demokratičnosti Unije.

Koncept vodilnih kandidatov je bil uporabljen na prejšnjih evropskih volitvah leta 2014. V skladu z njim vsaka politična skupina v Evropskem parlamentu imenuje svojega vodilnega kandidata, ki naj bi v primeru njene zmage na volitvah postal predsednik Evropske komisije. Vendar tukaj ni nobenega avtomatizma, so si bili enotni voditelji EU. Prevladalo je namreč stališče, da ima pri izbiri predsednika Komisije Evropski svet svojo jasno predlagateljsko pristojnost.

Voditelji EU so v nadaljevanju odločno zavrnili predlog Jean-Clauda Junckerja o možnosti združitve funkcij predsednika Evropske komisije in Evropskega sveta, prav tako predlog o zmanjšanju števila članov Evropske komisije. Trenutno je zelo pomembno, da ima vsaka država enega komisarja znotraj Komisije, je ocenil premier.

Glede pobude francoskega predsednika Emmanuela Macrona za vzpostavitev t. i. transnacionalnih list pa so se, kot je povedal premier, evropski voditelji strinjali, da zamisel ni izvedljiva na naslednjih evropskih volitvah, da pa bi to zanimivo zamisel veljalo nasloviti in premisliti v luči evropskih volitev, ki bodo leta 2024.

Naslovili so tudi sestavo Evropskega parlamenta v mandatu 2019-2024. Enotni so si bili, da se del poslanskih mest zaradi brexita skladno z določili pravično razdeli med države članice, preostalo število pa mora ostati nezasedeno do naslednjih širitev EU.

Pred začetkom zasedanja se je slovenski premier udeležili tudi mednarodne donatorske konference na visoki ravni o Sahelu, s katero je mednarodna skupnost prvič pristopila k reševanju razmer na tem območju. Šlo je za donatorsko konferenco na visoki ravni v okviru Zavezništva za Sahel in v podporo skupnim silam G5 Sahel (Mavretanija, Mali, Niger, Burkina Faso in Čad). Na dogodku je mednarodna skupnost prvič pristopila k reševanju razmer v Sahelu, predvsem na področjih političnega in diplomatskega sodelovanja, varnosti in razvoja, in uspela zbrati 414 milijonov EUR.

 

 

 

Foto: European Council