Stalno predstavništvo pri EU Bruselj /Novice /
29.11.2015  

Premier dr. Cerar: Vrh med EU in Turčijo pomemben korak k učinkovitejšemu obvladovanju migracijske krize v Evropi

Bruselj, 29. november 2015 – Predsednik Vlade Republike Slovenije dr. Miro Cerar se je danes v Bruslju udeležil zasedanja voditeljev držav oziroma vlad držav članic EU in Turčije, ki je bilo namenjeno krepitvi odnosov EU s Turčijo s poudarkom na ukrepih za učinkovitejše obvladovanje aktualne migracijske krize. Pri tem se je voditeljem EU in Turčije uspelo dogovoriti o skupnem akcijskem načrtu za sodelovanje na področju migracij. Prav okrepitev sodelovanja med EU in Turčijo na področju migracij je za Slovenijo prioritetnega pomena, je poudaril premier in tako podprl skupen akcijski načrt, saj bo po oceni Slovenije lahko pomembno prispeval k zajezitvi trenutnih visokih migracijskih pritiskov na Evropsko unijo, vključno s Slovenijo. Ob tem pa za učinkovito obvladovanje po besedah premierja ne sme izostati niti aktivno zmanjševanje obsega migracij v ostalih državah na t. i. balkanski poti. Tako je po oceni slovenskega premierja današnji vrh EU in Turčije zelo pomemben, saj gre za velik korak naprej v sodelovanju s Turčijo pri preprečevanju obsežnih migracijskih tokov.

Ob pomoči Turčiji, da bo lahko na svojem ozemlju ustrezno poskrbela za begunce in preprečila njihov prodor v Evropo preko Grčije, je bil današnji vrh pomemben tudi zaradi razprave o nadaljevanju zastalega procesa približevanja Turčije EU in možnosti nadaljnje vizumske liberalizacije.

Poglavitni namen omenjenega skupnega načrta je zajezitev begunsko-migracijskih pritiskov, ki prihajajo preko Turčije po balkanski poti v EU. Akcijski načrt tako predvideva dva sklopa ukrepov. Prvi sklop je namenjen podpori sirskim beguncem ter boljši implementaciji zakonodaje, ki se nanaša na zaščito beguncev v Turčiji, s čimer bi pripomogli k vzpostavitvi razmer, da bo beguncem lažje ostati blizu svojih izvornih držav. Drugi sklop ukrepov pa se nanaša na okrepitev sodelovanja med EU in Turčijo za preprečevanje nezakonitih migracij, ki med drugim vključuje okrepitev nadzora s strani Turčije na meji v Egejskem morju, okrepitev nadzora na kopenskih mejah z Grčijo in Bolgarijo ter omejevanje tamkajšnjega prehajanja beguncev, krepitev sodelovanja na področju boja proti kriminalnim mrežam, ipd.

Uspešno izvajanje tega skupnega akcijskega načrta, ki temelji na deljeni odgovornosti, vzajemnih zavezah in doseganju rezultatov, bi pripomoglo k hitrejšemu udejanjanju časovnega načrta za liberalizacijo vizumskega režima in celovitemu izvajanju sporazuma o ponovnem sprejemu beguncev oziroma migrantov iz tretjih držav. Pregled doseženega napredka na podlagi načrta je predviden spomladi leta 2016. 

Na zasedanju je bila izkazana tudi trdna pripravljenost voditeljev EU, da dajo nov zagon pristopnemu procesu Turčijo z Unijo. Evropska komisija, ki je vodila pogajanja s turško stranjo o načrtu za okrepljeno sodelovanje na področju migracij, je tako že na neformalnem zasedanju voditeljev držav in vlad EU sredi novembra na Malti ocenila stanje napredka glede pogajanj s Turčijo kot dobro. Slovenija je podprla aktivnejše nadaljevanje pogajanj, saj se Turčija z zaustavitvijo pristopnega procesa oddaljuje o evropske perspektive. Ob tem velja spomniti, da se je Slovenija tudi s sklenitvijo strateškega partnerstva s Turčijo marca 2011 zavezala k trdni in jasni podpori turške kandidature za polnopravno članstvo v EU.

S Turčijo, ki je za članstvo zaprosila leta 1987, pristopna pogajanja pa so se začela oktobra 2005, je bilo sicer doslej skupno odprtih 14 poglavij, eno od teh je začasno zaprto, in sicer na področju znanost in raziskav. Od odprtja zadnjega poglavja o regionalni politiki in koordinaciji strukturnih instrumentov novembra 2013 so pristopna pogajanja z EU zaradi notranjepolitičnih razmer v Turčiji ter zaradi zaostritve odnosov s Ciprom stala. 

Članice Unije bodo Turčiji pomagale z vzpostavitvijo t. i. Begunskega sklada za Turčijo, ki bo pripomogel k uspešnemu izvajanju skupnega akcijskega načrta. Obsegal naj bi tri milijarde evrov, delovati pa naj bi začel 1. januarja 2016. V skladu s predlogom Evropske komisije bo 500 milijonov evrov zagotovljenih iz proračuna Evropske unije, ostali del pa naj bi prispevale države članice. Predvideni delež posamezne članice je določen glede na bruto nacionalni dohodek, pri čemer so proračunske posledice za države članice predvidene v letu 2016 in 2017. Države članice bodo predvidoma do 21. decembra Evropski komisiji sporočile časovnico finančnih prispevkov oziroma predviden načrt svojih prispevkov v letih 2016 in 2017. 

Slovenija naj bi po bruseljskem izračunu prispevala 6,5 milijona evrov, kar je po besedah slovenskega premierja okvirni izračun, ki še ni uraden, je pa zagotovo sprejemljiv, saj je manj od stroškov, ki jih ima Slovenija zaradi nenadzorovanega toka beguncev po balkanski poti. Ob tem pa ne govorimo samo o denarju, ampak o preprečevanju humanitarne krize in vzpostavljanju normalnega reda v evropskih državah, je kot posebej pomembno izpostavil premier dr. Cerar.    

Slovenija se hkrati strinja z možnostjo pospešitve postopka liberalizacije vizumskega režima ob striktnem udejanjanju časovnega načrta s strani Turčije ter ob celoviti uveljavitvi sporazuma o ponovnem sprejemu. Vizume za Turčijo naj bi tako Unija odpravila do jeseni 2016, če Turčija izpolni pogoje, med drugim glede sprejemanja vrnjenih državljanov tretjih držav. 

 

 Predsednik Vlade RS dr. Miro Cerar na vrhu EU - Turčija (vir: Evropska unija)