Stalno predstavništvo pri EU Bruselj /Novice /
17.11.2015  

Ministrica Andreja Katič na zasedanju obrambnih ministrov EU izpostavila pomen solidarnosti in medsebojne pomoči

Ministrica za obrambo Andreja Katič se je danes, 17. novembra, v Bruslju udeležila zasedanja Sveta za zunanje zadeve (FAC) v formatu ministrov za obrambo EU.

Ministri za obrambo EU so izrekli iskreno sožalje Franciji ob nedavnih terorističnih napadih v Parizu. Kot so dejali, so petkovi grozoviti teroristični napadi pretresli tako Francijo kot celotno mednarodno skupnost. Obenem so se seznanili z željo Francije, da bi se aktiviral člen 42.7 Lizbonske pogodbe, ki določa, da morajo ob oboroženem napadu na ozemlje države članice druge članice tej državi skladno z 51. členom Ustanovne listine OZN, ki govori o individualni in kolektivni samoobrambi, zagotoviti pomoč in podporo. Gre za precedenčen primer, kakršnega še ni bilo, zato bo EU pripravila ocene posledic. Francija je izpostavila pomen politične solidarnosti na evropski ravni, o morebitnih konkretnih oblikah sodelovanja pa se želi z državami članicami dogovarjati na dvostranski ravni. Ministrica Andreja Katič je izrazila solidarnost in sočutje s Francijo, saj se tudi sami ob tem, ko se spopadamo z izjemnimi migracijskimi pritiski, zavedamo pomena solidarnosti in medsebojne pomoči. Kot je dejala, bo Slovenija morebitne oblike sodelovanja, podpore ali pomoči ocenila v pogovorih s francosko stranjo in skladno z našimi zmožnostmi.

Na zasedanju Sveta za zunanje zadeve so se ministri za obrambo EU osredotočili na Akcijski načrt za področje obrambe za leto 2016 ter v tem smislu na nove pobude na področju obrambe ter gradnjo zmogljivosti v podporo varnosti in razvoju (CBSD). Nove pobude na področju obrambe v okviru akcijskega načrta je predstavila visoka predstavnica za zunanje zadeve in varnostno politiko Federica Mogerini, komisarka Elżbieta Bieńkowska pa je predstavila razmišljanje Evropske komisije o novi pobudi za obrambo. Druga tema zasedanja je bila obravnava gradnje zmogljivosti v podporo varnosti in razvoju (CBSD), obravnave se je udeležil tudi generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg. Ministri so se seznanili z napredkom pri gradnji zmogljivosti v podporo varnosti in razvoju po aprilski objavi skupnega sporočila o krepitvi teh zmogljivosti ter usposabljanja partnerjev za preprečevanje in obvladovanje kriz. Razprava je potekala tudi na podlagi osnutka skupnega načrta o implementaciji CBSD, ki je bil izdan v začetku meseca. Generalni sekretar Nata Stoltenberg je poudaril, da je za gradnjo zmogljivosti v okviru Nata nujno sodelovanje med EU in Natom. Izpostavil je preventivne ukrepe, ki so usmerjeni dolgoročno in učinkovitejši od intervencij oziroma operacij. Kot je dejal, tudi ko ni neposrednih vojaških groženj, ostajajo hibridne, in pri tem opozoril na pomen celostnega vojaško-civilnega pristopa kot odziva na hibridne grožnje. Ministrica Andreja Katič je v okviru razprave dejala, da Slovenija podpira načrt implementacije za izgradnjo obrambnih zmogljivosti v podporo varnosti in obrambi v partnerskih državah, saj ta pomembno prispeva k mednarodnim stabilizacijskim in razvojnim prizadevanjem ter preprečevanju konfliktov. To je po njeni oceni še posebno pomembno z vidika zadnjih nestabilnosti na afriškem kontinentu, od katerega sta vse bolj odvisni tudi stabilnost in varnost EU. Slovenija zagovarja tudi pomembno vlogo lokalnega lastništva oziroma regionalnih akterjev.

Ministri so govorili tudi o operacijah in misijah Skupne varnostne in obrambne politike (SVOP), pri čemer so se osredotočili predvsem na prihodnji razvoj operacije EUNAVFOR MED/Sophia in možnosti za začetek načrtovanja misije za usposabljanje v Srednjeafriški republiki (EUMAM RCA). Ministrica Andreja Katič je potek operacije EUNAVFOR MED/Sophia, v kateri sodeluje Slovenska vojska z 49 pripadniki in večnamensko ladjo Triglav 11, ocenila pozitivno in pri tem izpostavila pomen dialoga poveljnika z mednarodnimi organizacijami in akterji v regiji. Povedala je, da Slovenija podpira ukrepe za celovito reševanje migracijske problematike in nevtralizacijo omrežij za tihotapljenje ljudi v južnem delu osrednjega Sredozemlja, hkrati pa poudarila, da kljub uspešnosti operacije splošno stanje, povezano z migracijami, kaže, da je treba vzroke odpraviti v državah izvora. Predstavila je razmere, ki jih povzročata dotok in oskrba migrantov v Sloveniji, se zahvalila ministrom držav, ki pomagajo Sloveniji, obenem pa pozvala k skupni evropski rešitvi. Kot je dejala, EU teh vprašanj na evropski ravni ni zmogla obravnavati, zato so bile države članice prisiljene sprejeti enostranske ukrepe. Tako je bila Slovenija na meji prisiljena postaviti tehnične ovire, česar si nismo želeli. Zato je ministre ponovno pozvala k hitri skupni rešitvi na ravni EU. Avstrijski obrambni minister Gerald Klug je v razpravi predstavil politični okvir celovitega kriznega delovanja EU ob migracijski krizi, in sicer z uporabo različnih orodij in instrumentov Skupne varnostne in obrambne politike, ki vključuje usposabljanja, ter gradnjo zmogljivosti, boljšo vključenost znotraj regije, krepitev regionalnih partnerstev, vzpostavitev migracijske misije SVOP ipd.

Ob robu zasedanja so se ministri sestali tudi v formatu Usmerjevalnega odbora Evropske obrambne agencije (EDA).

Audio posnetek z novinarske konference je objavljen na spletni strani Ministrstva za obrambo www.mo.gov.si